Jebemumaer

RAZMERJE MED DUŠO IN TELESOM TER PROBLEMATIKA OBSTOJA DRUGIH MISLEČIH SUBSTANC PRI DESCARTESU Objavljeno 8.03.2008 ob 18:52 avtor mercina 1.Uvod Razmerje med dušo in telesom je bilo eno najpomembnejših, pa tudi vedno prevpraševano vprašanje filozofije že od njenih samih začetkov. Že Platon je dušo razumel kot posrednika med telesom in svetom idej ter kot najčistejši del č contendka h kateremu naj bi vsak težil. Samo bistvo č manageka(»jaz«) pa je enačil z dušo. V dialogu Alkibiad prvi tako dokazuje, da nikakor nista ista stvar tisto, ki nekaj uporablja ter tisto kar je uporabljano in izpelje sklep: ker človek uporablja vse svoje telo, sam ni telo. Je duša. Tradicijo prevpraševanja tega vprašanja pa nadaljuje tudi Rene Descartes v svojem temeljnem delu Meditacije. Druga meditacija ima tako naslov »O naravi človeškega duha, bol j spoznatna je kakor telo«, tematiko pa nadgrajuje še v peti in šesti meditaciji. Descartes je bil filozof, bil pa je tudi znanstvenik, čigar ugotovitve se v marsičem niso strinjale z dogmami cerkve, ki je imela v 17. stoletju še veliko politično moč. Vseeno pa je bil pobožen človek, prepričan, da sta znanost in religija združljiva, k čemur je vede ali nevede z Meditacijami tudi odločilno prispeval. Prav z izrazitim metafizičnim dualizmom med telesom in dušo, kot dvema različnima substancama je namreč omogočil cerkvi, da je ohranila dominat nad nematerialnimi substancami, znanosti pa dal prostor v materialni razsežnosti, ki jo lahko preučuje v drži brez vrednotenja. Čeprav je bila na začetku motivacija Meditacij dokazati tudi neumrljivost duše je kasneje Descartes v podnaslov vključil le tisto za kar je menil, da se mu je resnično posre 69;ilo...If you want to get a full essay, or! der it on our website: OrderCustomPaper.com

If you want to get a full essay, visit our page: write my paper